Raziskava Work&Life balance

2 avgusta, 20200
https://lead-hrm.com/wp-content/uploads/2020/08/raziskava-work-life-balance-ogk8t307uf2sw72jt33757afwmwny6gql4zzghkqig.jpg
PIŠE: Lara Delić, univ. dipl. psih.

Članek je vzet iz revije Direktor: klik na pozvezavi

V naši pisarni večkrat začnemo dan s klepetom ob jutranji kavi. Na hitro uskladimo urnike in naloge, da naše delo poteka bolj tekoče, obvezno pa malo poklepetamo tudi mimo aktualnih delovnih obveznosti. Ko sva pred več kot dvema letoma tako na brzino kofetkali s direktorico Simono Lobnik Ambrožič, sva ugotavljali, kako pomembna je družina. Obe sva imeli v preteklosti nekaj poučnih izkušenj, zaradi katerih sva še toliko bolj z gotovostjo lahko trdili, kako ključno je, da ima delovno okolje razumevanje za družinske obveznosti in udejstvovanje v domačem okolju.

Na lastnih primerih sva ugotavljali, kako pomembne učinke ima harmonija med službenim in družinskim življenjem. Pri sebi sva opažali manj stresa, več energije, boljše zdravstveno stanje, višjo samozavest, ki se povezuje z uspešnostjo na obeh področjih in iz tega izhajajoča učinkovitost. Obe sva ugotavljali, da sva v družinskih interakcija lahko razvili določene socialne veščine, spretnosti organiziranja časa in nalog ter zaključili, da prav gotovo obstaja povezava med vodstvenimi kompetencami in ravnovesjem med delom in družinskim življenjem.

Lotila sem se pregledovanja elektronskih virov, vendar nisem našla nobene raziskave ali članka, ki bi proučeval povezavo med ravnovesjem med delom in družino ter kompetentnostjo za vodenje. Z navdušenjem smo s sodelavci sprejeli izziv. Po dveh letih snovanja raziskave, zbiranja podatkov in analiziranja smo zelo kvalitetno odgovori na vprašanja, ki so se porodila pred dvema letoma ob jutranji kavi. Glavne izsledke predstavljam v nadaljevanju.

Kvaliteto ravnovesja med delom in družino merimo skozi konflikte in obogatitve

V raziskavo je bilo vključenih 136 udeležencev:

  • od tega 62 % žensk in 38 % moških,
  • v starostnem razponu od 24 do 62 let,
  • 70 % sodelujočih ima otroke.

V vzorcu so glede na hierarhijo vodenja približno enakovredno zastopani različni nivoji.

https://lead-hrm.com/wp-content/uploads/2020/08/LEAD-hrm_nivo_vodenja_sodelavcev.jpg

Kvaliteto ravnovesja med delom in družino smo merili z odsotnostjo konfliktov oziroma prisotnostjo obogatitev iz enega okolja v drugega. Odsotnost konfliktov konkretno pomeni, da obveznosti, ki jih imamo v službi, ne vplivajo na kvaliteto odnosov doma in obratno. Ločimo tri vrste konfliktov: časovni, utrujenost in vedenjski konflikt.

  • Primer časovnega konflikta iz dela na družinoje, ko dolgi delovniki odtegnejo dragocen čas, ki bi ga zaposleni sicer preživel z družino.
  • Primer konflikta iz dela na družino zaradi utrujenostije, ko zaradi velikih odgovornosti in zahtevnih obremenitev posameznik ne more kvalitetno preživeti časa s svojimi bližnjimi. Zaradi izčrpanosti je pogosto odtujen ali pa svoje privatno življenje prespi.
  • Primer vedenjskega konfliktaiz dela na družinoje, ko narava dela vsakodnevno zahteva vedenja, ki so v družinskem življenju disfunkcionalna. Oseba, ki je ponotranjila strogo, neomajno in ne čustveno profesionalno držo, utegne biti hlada in pretirano stroga tudi do svojih otrok.

Konflikti lahko delujejo v obe smeri: delovno okolje lahko posega v družinske odnose ali pa obveznosti do družine vplivajo na posameznikovo zmožnost opravljanja dela.

Obogatitve na drugi strani pa se nanašajo na razpoloženja, vedenja in druge kompetence, ki jih lahko razvijamo ter negujemo v družinskem okolju, vendar nas podpirajo tudi pri delovni učinkovitosti. Tudi med obogatitvami ločimo tri vrste: razvoj, razpoloženje in učinkovitost ali osebni kapital.

  • Primer razvojne obogatitve iz družine na deloje sposobnost upravljanja s konflikti in spretnosti pri doseganju kompromisov, katere prenesemo v vodenje sodelavcev.
  • Primer razpoloženjske obogatitve iz družine na deloje nasmeh, ki nam ga na obraz nariše misel na prijetne popoldanske aktivnostih z otroki. Pozitivno naravnanost ob morebitnih nevšečnostih pa nam pomagajo vzdrževati energijske zaloge, ki smo jih napolnili ob jutranji kavi s partnerjem.
  • Primer obogatitve iz družine na delo v obliki učinkovitostiso veščine organiziranja in določanja prioritet. V odnosu do družine in doma imamo mnogo obveznosti in želja, da bi jih kar v največji meri naslovili ter izpolnili, moramo učinkovito izrabiti čas, ki nam je na voljo. Pomembno je, da prepoznamo katere aktivnosti so prioritetne in se dosledno držimo zastavljenega plana. Navedene vrline pa so še kako pomembne tudi za delovno učinkovitost.

Prav tako kot konflikti tudi obogatitve lahko delujejo v obe smeri: iz družine na delovno okolje in iz poslovnega na družinsko življenje.

Vodstvene veščine smo preverjali s kompetenčnim vprašalnikom, ki je vključeval 4 dimenzije vodstvenih kompetenc:

  1. Vodenje skupin in posameznikov: veščine coachinga, vodenja skupin in upravljanja s konflikti.
  2. Doseganje ciljev: usmerjenost v nalogo, načrtovanje in organizacija, analiza problema
  3. Integriteta
  4. Čustvena zrelost: prepoznavanje in regulacija čustev, empatičnost, optimizem in odločnost.

Naši rezultati kažejo, da najnižji nivo konflikta med delom in družino doživljajo vodje iz srednjega nivoja vodenja. Med tem ko sta najvišji in srednji nivo vodenja izenačena glede na obogatitve, ki jih lahko prenašata iz enega okolja v drugega, pa imajo posamezniki iz skupine drugo najnižje obogatitve.

Rezultati nakazujejo, da ima vodstvena funkcija več sorodnosti z upravljanjem družine v primerjavi z drugimi. Vse tri skupine so poročale o večji obogatitvi iz družine na delo kot obratno.

https://lead-hrm.com/wp-content/uploads/2020/08/LEAD-hrm_nivo_vodenja_sodelavcev.jpg

Dobri vodje imajo visoke obogatitve in nizek konflikt

Rezultati raziskave kažejo, da so pri napovedovanju vodstvenih kompetenc pomembne predvsem obogatitve. Vodje, ki prinašajo pozitivne vidike iz družinskega okolja v poslovno so bolj uspešni pri vodenju skupin in posameznikov, bolj uspešni so pri doseganju ciljev in kažejo višji nivo integritete ter čustvene zrelosti.

Pokazale so se tudi razlike med spoloma. Ženske so poročale o nižji stopnji konflikta iz smeri delo na družino kot tudi nižjem konfliktu iz smeri družina na delo. Sočasno doživljajo višje obogatitve v obe smeri.

https://lead-hrm.com/wp-content/uploads/2020/08/LEAD_primerjava_vodstvenih_kompetenc.jpg

Na koncu smo udeležence razdelili v štiri skupine: 1) osebe, ki doživljajo nizek konflikt in nizko obogatitev, 2) osebe, ki doživljajo nizko obogatitev in visok konflikt, 3) osebe, ki doživljajo visoko obogatitev in nizek konflikt ter 4) osebe, ki doživljajo visoko obogatitev in visok konflikt. Primerjava med skupinami je dokončno potrdila, da najvišje vrednosti vodstvenih kompetenc zasedajo tisti, ki doživljajo visoko obogatitev in nizek konflikt.

Zaključek

V sklopu projekta Work&Life balance smo se lotili raziskave, ki je prva tovrstna pri nas in morebiti tudi v svetu. S projektom želimo opozoriti kako pomembno je ravnovesje med delom in družino. Nenazadnje smo lahko zaradi kvalitetnega družinskega udejstvovanja celo bolj uspešni na delovnem, kar še posebej velja za vodilne kadre. S tem motivom bomo z raziskavo nadaljevali tudi v prihodnje in dolgoročno spremljali dogajanje v podjetjih in med vodstvenim kadrom. Z izsledki raziskav želimo motivirati ključne posameznike, da dosledno skrbijo za lastno ravnovesjem med poslovnim in družinskim življenjem ter da to podpirajo in spodbujajo pri svoji zaposlenih.

Analizo podatkov je pripravil Center za raziskovalno in strokovno psihološko dejavnost CePSI.

Podelitev certifikata Work&Life balance

Rezultate raziskave smo premierno predstavili na slavnostnem dogodku 22. maja. Dogodek je podprla Slovenska kadrovska zveza. Njen predsednik Gregor Rajšpje kot slavnostni gost na dogodku med drugim razkril tudi svoj recept za uspešno uravnavanje poslovno-zasebnega vidika življenja.

Podelili smo tudi prve certifikate podjetjem in direktorjem, ki so med prijavljenimi dosegli najvišje rezultate na usklajenosti med delom in družino. Zmaga je letos pripadla logistu DB Schenker, ki ga v Sloveniji vodi direktorica Valerija Špacapan Friš. Zmago za naj direktorico si je z najboljšim rezultatom med posamezniki pridobila Monika Teran, direktorica kadrovskega področja za Adriatic pri Tobačna Ljubljana.

Posebno pozornost so na podelitvi vzbudili tudi zmagovalcem namenjeni unikatni kipci, ki so jih zasnovali v Laboratoriju za industrijsko oblikovanje službe za prenos znanja in tehnologij Univerze v Mariboru, izdelali pa v Orodjarni Imenšek.

Za partnersko podporo pri izvedbi dogodka se zahvaljujemo zavodu Cona Tezno Maribor.

[slika iz dogodka]

Valerija Špacapan Friš, direktorica Schenker d. d.

»Prejeti certifikat Work&Life balance nam predstavlja potrditev, da smo na pravi poti v skrbi za dobro počutje in zadovoljstvo naših zaposlenih. Veseli smo, da so naši sodelavci zadovoljni v podjetju in doma, ter da lahko uspešno usklajujejo med obema področjema. Vsakodnevno postavljanje prioritet med delom in življenjskim stilom (zdravje, družina, osebni razvoj) je nenehen izziv, kjer po mojem mnenju pomembno vlogo odigra tudi podjetje in njegova kultura, saj lahko posameznika pri tem vzpodbuja in ga podpre ali pa mu ta proces oteži.«

Monika Teran, direktorica kadrovskega področja za Adriatic Tobačna Ljubljana, d.o.o.

»Prejeti certifikat je bil zame eno najlepših presenečenj v življenju. Certifikat spodbuja meni pomembne vrednote, ki jih žal pogosto zanemarjamo. Menim, da imamo vodje največ rezerve pri opolnomočenju svojih sodelavcev. Kadar pademo v past pretirane kontrole, s tem sodelavcem jemljemo motivacijo, počutijo se nekoristne. Preveč ljudi prihaja iz službe »uničenih«, razumljivo je, da se njihovo ravnovesje poruši. Poslovno kulturo lahko spreminjamo vsi skupaj, posamezniki naj sprejmejo odgovornost za svoj razvoj in za rezultate dela, vodje in podjetja pa naj jim to omogočajo in spodbujajo.«

Napišite vaše mnenje

Your email address will not be published. Required fields are marked *

https://lead-hrm.com/wp-content/uploads/2020/08/logo_sps_web3.jpg
https://lead-hrm.com/wp-content/uploads/2020/08/Logo_EKP_sklad_za_regionalni_razvoj_SLO_slogan_web2.jpg
https://lead-hrm.com/wp-content/uploads/2020/08/logo-mgrt_web2.jpg

Naložbo izdelave spletne strani sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt je sofinanciran na podlagi javnega poziva “Vavčer za digitalni marketing”.

Pisarna
Cesta k Tamu 7
Maribor
Pišite
info@lead-hrm.com
lara@lead-hrm.com
Pokličite
+386 (0)41 798 068

© 2020, LEAD-RHM, Vse pravice pridržane | Kolofon | Politika zasebnosti | Piškotki