Ali upravljamo s svojimi čustvi tudi v zameno za denar?

4 avgusta, 20200
http://lead-hrm.com/wp-content/uploads/2019/04/img-blog-10-1280x854.jpg

PIŠE: Lara Delić, univ. dipl. psih.

Članek je prvotno objavljen v Reviji DIREKTOR

Ste se kdaj zalotili, da svoja čustva potlačujete, saj niso v skladu s pričakovanji podjetja? Ste kdaj zatajili svoje dejansko počutje in prepričanje, ker v nasprotnem primeru ne bi mogli učinkovito opraviti svojih delovnih obveznosti? Ste kdaj pomislili, da plačo prejemate tudi za prilagajanje čustev glede na zahteve okolja?

S širjenjem storitvene dejavnosti, kjer je obstoj podjetja odvisen od zadovoljstva strank, organizacije vse pogosteje zahtevajo od svojih zaposlenih, da izražajo točno določena čustva v posameznih situacijah. Z večjim razumevanjem pomena zadovoljstva zaposlenih, ugodne delovne klime in vseživljenjskega razvoja na delovnem mestu pa se zahteve po čustvenem upravljanju vse bolj širijo na celoten kolektiv, predvsem na vodstvene kadre.

Ko vam prekipi … pa to uspešno potlačite.

Kadar svoje čustvene odzive prilagajamo z namenom, da uspešno opravimo delovno nalogo, tako rekoč v zameno za plačilo, govorimo o čustvenem delu. Pomislite na situacijo, ko ste malomarnega uslužbenca skoraj spodili domov, nespoštljivega sodelavca naučili bontona s sočnimi besednimi vložki ali besno brez slovesa prekinili pogovor z muhastim naročnikom. Okolje tovrstnega odziva seveda ne odobrava, zato ste seanso zaključili vljudno, morda celo s kislim nasmeškom, ne glede na to, da je v vas vrelo. Kar ste doživeli je bilo površinsko čustveno igranje. S svojim vedenjem ste zadovoljili zahteve organizacije in širšega okolja, med tem ko je vaše notranje doživljanje ostalo nespremenjeno. Ponavljajoče zadrževanje in potlačevanje čustev pa sta vodilna povzročitelja stresa v sodobni družbi, ki ob dolgotrajni izpostavljenosti vodita v že dobro poznane zdravstvene posledice.

Nacionalni inštitut za javno zdravjenam v opozorilo ponuja številke, ki pravijo, da se kar 72 % ljudi sooča s simptomi stresa, vsak četrti Slovenec je stresnim situacijam izpostavljen vsakodnevno. Delež ljudi, ki zdravnika obišče trikrat letno ali pogosteje, se je od leta 2008 povečal za 7 %. Stroški zaradi bolniških odsotnosti naraščajo približno za 1,4 % letno (v letu 2006 je bilo bolnišničnega deleža 4,2 %). Izgorelost, kronične bolezni in bolečine, psihosomatske bolezni so v porastu.

Zagotovite si notranji mir

Dogodkov, ki nas bodo izzvali, je na delovnem mestu kot tudi v zasebnem življenju nešteto. Edini smiseln način, da svoje blagostanje in s tem svoje zdravje ohranimo je, da si zagotovimo notranji mir. To pa pomeni, da zavestno uskladimo svoje notranje doživljanje (čustva) z vedenjskimi odzivi. Psihologi bomo temu razvojnemu procesu rekli krepitev čustvene inteligentnosti.

Pri čustveni inteligentnosti ne gre za čustva ‘per se’, temveč predvsem za posameznikovo sposobnost učinkovitega integriranja čustvenega doživljanja v misli in vedenje. Konkretno to pomeni, da bo oseba z visoko čustveno inteligentnostjo prepoznala nastalo čustvo in njegovo povezavo z danim problemom ter to čustvo uporabila za učinkovito razrešitev v prvi vrsti svojega notranjega konflikta in nato dejanske zunanje nevšečnosti.

Čustveno inteligenten menedžer v prodaji lahko razume malomarnega sodelavca in nezadovoljno stranko. Razume kateri dejavniki so vplivali na upad sodelavčeve motivacije, ki je pripeljala do napake pri izvajanju naloge. Seveda malomarnosti in napak ne more odobravati, vendar vedenja sodelavca ne bo jemal osebno. Posledično se bo lahko zbrano in mirno s sodelavcem pogovoril ter mu iskreno pomagal pri iskanju rešitve, ki je v interesu sodelavca, stranke, organizacije in njega nenazadnje samega.

Čustvena inteligentnost in vodenje

Vodje z visoko sposobnostjo upravljanja s čustvi so (1.) bolj odporni na stres, (2.) objektivno bolj zdravi, (3.) poročajo o višji stopnji psihičnega blagostanja, (4.) gradijo boljše socialne odnose ter (5.) doživljajo večji karierni uspeh. Poleg tega so jih njihovi podrejeni ocenili tudi kot (6.) bolj učinkovite. Visoka čustvena inteligentnost je hkrati tesno povezana s transformacijskih stilom vodenja. Slednji pa je pomemben dejavnik, ki zmanjšuje raven stresa pri podrejenih in povečuje njihovo delovno učinkovitost.

Kako okrepiti čustveno inteligentnost?

Z raziskavami podprte ugotovitve pričajo o tem, da lahko čustveno inteligentnost opazno okrepimo že z mesec dni trajajočim programom usposabljanja, ki sestoji iz 4 srečanj. Skozi interaktivna predavanja:

  • se udeleženci učijo prepoznati lastna čustva in čustva drugih (ozaveščanje empatije),
  • razvijajo veščine vplivanja na lastno čustveno doživljanje in na čustveno doživljanje drugih,
  • razvijajo veščine uporabe lastnih čustvenih odzivov in čustvenih odzivov drugih za uspešno razreševanje konfliktov, za razvojne namene, za namene krepitve timskega sodelovanja in doseganja ciljev ….

Ustrezna orodja in individualna podpora jim pomagajo, da pridobljene veščine razvijajo do mojstrske stopnje na delovnem mestu na lastnih primerih.

Ustrezno izobraževanje lahko že v obdobju enega meseca opazno poveča vašo čustveno inteligentnost.

Za razvoj čustvene inteligentnosti je v prvi vrsti potrebna motivacija posameznika in ustrezna naravnanost podjetja v katerem deluje.

Pri izbiri izvajalca programa bodite izbirčni. Čustveno inteligentnost sicer uvrščamo med mehke veščine, vendar so njeni principi plod dolgoletnega proučevanja praktičnih prijemov in raziskovalnega dela. Lahkomiselni pristopi ne prinašajo pričakovanih učinkov in pogosto vodijo v razočaranje ter nezaupanje.

Zavzeti posamezniki gradijo na lastni čustveni inteligentnosti tudi skozi literaturo in z raznimi video ter avdio pripomočki. Strokovnjaki pozdravljamo proaktivnost, ob tem pa prav tako svetujemo zdravo mero kritičnosti.

Krepitev čustvene inteligentnosti prinaša mnoge prednosti

Britanski raziskovalci so izvedli aplikativno študijo v kateri je sodelovalo 120 menedžerjev na srednjem nivoju vodenja. 60 udeležencev je bilo vključenih v mesec dni trajajoč program za razvoj čustvene inteligentnosti. Druga polovica udeležencev je sestavljala kontrolno skupino. Progam krepitve čustvene inteligentnosti je temeljil na 4 skupinskih srečanjih v obdobju 4 tednov. Vsem sodelujočim so na samem začetku izmerili stopnjo čustvene inteligentnosti, psihološki status in kazalnike splošnega zdravja. Meritve so ponovno opravili tudi 6 mesecev po zaključenem programu za krepitev čustvene inteligentnosti.

Avtorji raziskave so primerjali rezultate skupine menedžerjev, ki je sodelovala v programu razvoja čustvene inteligentnosti, s kontrolno skupino, ki ni bila deležna nobenega tovrstnega izobraževanja ali podpore. Primerjava je pokazala:

  1. Čustvena inteligentnostje porastla med tistimi menedžerji, ki so bili vključeni v program za razvoj čustvene inteligentnosti.
  2. Po sodelovanju v programu krepitve čustvene inteligentnosti so se udeleženci bolje prilagajali na zahteve okolja, boljše obvladovali stresin bili v splošnem boljše razpoloženi.
  3. Trening čustvene inteligentnosti je vlival tudi na motivacijosodelujočih.
  4. Udeležencem v skupini, ki ni bila deležna usposabljanja, je v obdobju pol leta bistveno upadla morala. Prav tako so veliko slabše ocenjevali splošno kvaliteto svojega življenja v primerjavi s tistimi, ki so bili čustveno opolnomočeni.
  5. Menedžerji, ki niso bili deležni usposabljanja, so poročali o subjektivno večjemstresu. Pri merjenju kazalnikov splošnega zdravja so pogosteje poročali o somatski simptomatiki, nespečnosti, splošni anksioznosti, depresiji in socialnih disfunkcijah.
  6. Pri tistih zaposlenih, katerih čustvene inteligentnosti niso krepili, so zabeležili upad zadovoljstva na delovnem mestu.
  7. Menedžerji in njihovi podrejeni so poročali o porastu vodstvene učinkovitosti pri tistih menedžerjih, ki so opravili usposabljanje.

VIR: Slaski, M. in Cartwright, S. (2003). Emotional intelligence training and its implications for stress, health and performance. Stress and Health, 19(4), 233–239. doi:10.1002/smi.979

Napišite vaše mnenje

Your email address will not be published. Required fields are marked *

http://lead-hrm.com/wp-content/uploads/2020/08/logo_sps_web3.jpg
http://lead-hrm.com/wp-content/uploads/2020/08/Logo_EKP_sklad_za_regionalni_razvoj_SLO_slogan_web2.jpg
http://lead-hrm.com/wp-content/uploads/2020/08/logo-mgrt_web2.jpg

Naložbo izdelave spletne strani sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt je sofinanciran na podlagi javnega poziva “Vavčer za digitalni marketing”.

Pisarna
Cesta k Tamu 7
Maribor
Pišite
info@lead-hrm.com
lara@lead-hrm.com
Pokličite
+386 (0)41 798 068

© 2020, LEAD-RHM, Vse pravice pridržane | Kolofon | Politika zasebnosti | Piškotki